Kako se učiti?

Če se želimo uspešno učiti, moramo sami pri sebi najprej najti način učenja, ki nam najbolj ustreza, prav tako pa moramo poskrbeti tudi za vzpostavitev same navade učenja in za primerno okolje. Povsem napačna je namreč domneva nekaterih, da se vedno bolje in lažje učijo tisti, ki so bolj inteligentni. Z inteligenco se namreč običajno misli na zmožnost logičnega sklepanja, ta pa pogosto ni v prav nobeni povezavi z učenjem. Še zlasti ne takrat, kadar učenje predstavlja zgolj neke vrste umski »dril«, pri katerem logično razmišljanje in sklepanje nimata nobenega pomena. In ravno zaradi tega se včasih zgodi, da kakšen visoko inteligenten učenec, dijak ali študent na testu nazadnje pokaže manj znanja kot nekdo, ki ne velja za najbolj bistrega, vendar ga odlikujejo dobre delovne navade.

Kako se učiti glede na tip osebnosti?

Kljub temu, da smo si ljudje po svoji zasnovi enaki, dajemo pri obdelavi informacij prednost različnim čutilom, prav tako pa na različne načine zaznavamo in si na različne načine stvari vtisnemo v spomin. Tako za nekatere velja, da neko stvar zgolj enkrat slišijo, pa si jo že zapomnijo. Gre za slušne tipe, ki najbolje dojemajo informacije in jih najbolje obdelajo ter shranijo, če so te v slušni obliki. Enkrat na primer slišijo pesem, pa jo že znajo zapeti. Poslušajo tuj jezik in že jim gre toliko »v uho«, da jim postane domač. Ko ga vidijo v pisni obliki, pa so lahko povsem zmedeni.

Slušni in vidni tip

Informacije v pisni in slikovni obliki bolje obdelujejo tisti, ki jim pravimo vidni tip. Tem lahko neko stvar večkrat razložimo, pa jim ne bo niti malo jasna, če jim pokažemo fotografijo ali film, pa bodo takoj vse razumeli in si zapomnili. Pri nekaterih so vidne informacije zgolj glavna prednost, pri manjšem odstotku pa pride celo do tako imenovanega fotografskega spomina. V tem primeru si zapomnijo vse, kar so videli zapisano, narisano, naslikano. A seveda je takšnih ljudi izjemno malo in za memorizacijo oziroma učenje na pamet nas mora večina vložiti kar veliko truda.

Niste ne slušni ne vidni tip, temveč vam najbolj ustreza, če lahko vsako stvar sami preizkusite v praksi? Tudi to je seveda mogoče. Nekateri potrebujejo motorično akcijo, izpeljavo postopka v praksi, preizkuse, kjer sta vzrok in posledica povsem jasna …

Kako se učiti glede na vrsto znanja, ki se zahteva?

Različne šolske predmete se učimo na različne načine, pa tudi znotraj vsakega učnega predmeta se zahteva različne vrste znanj in različne pristope k učenju. Pri matematiki je tako na primer treba najprej poznati formulo ali enačbo, ki se jo večina nauči na pamet (čeprav pri lažji snovi to ni nujno, saj jo lahko vsakdo logično izpelje), nato pa sledi veliko vaje na primerih, s katerimi osvojimo sam postopek reševanja. Kadar se na pamet naučimo pravil, običajno velja, da jih je potrebno nato zgolj logično uporabljati, torej poskrbeti za izpeljavo.

Najtežje pa je gotovo takrat, kadar velik del snovi temelji na memorizaciji, znotraj nje pa ne najdemo možnosti, da bi si pomagali s samim logičnim razmišljanjem. Takrat je dejansko pomemben zgolj dril. In pri tem je spet vedeti, na kakšen način dosežemo, da si stvari najbolje zapomnimo – na primer z izpisovanjem, podčrtavanjem, opornimi točkami, miselnimi vzorci … Vsakomur namreč ustreza drugačen način.

Želite objavo deliti s prijatelji?
Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin
Email this to someone
email